















|
 |

 KAKO SE BO SPREMENIL ZAKON O ŠTUDENTSKEM DELU IN KAJ BO TO POMENILO ZA ŠTUDENTOV ZASLUŽEK 

Kako bom prek študentskega servisa obdavcena kot natakarica?
Vprašanje: Slišim, da se bo spremenila zakonodaja na podrocju obdavcitve študentskega dela. To me resno skrbi, saj prek študentskega servisa kot natakarica delam redno vsak dan med tednom po štiri ure, na uro pa mi placajo po pet evrov. Kako se bo spremenil zakon in kaj bo to pomenilo za moj zaslužek? Ali mislite, da bi bilo potem bolje delati kako drugace, in ne vec prek študentske napotnice?
|
Odgovor: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dalo v javno razpravo predlog zakona o malem delu, s katerim menda želi urediti podrocje priložnostnega in obcasnega dela. Predlog zakona o malem delu sta predstavila minister Ivan Svetlik in vodja sektorja za programe zaposlovanja Zorana Kotolenko, zadnjic pa je bil dopolnjen 29. marca 2010.
Novi zakon o malem delu se bo predvidoma zacel uporabljati 1. junija 2011. Po besedah ministrstva se zdaj precejšen delež priložnostnega in obcasnega dela v Sloveniji opravi v okviru tako imenovane sive ekonomije ali dela na crno. Z novo zakonodajo na tem podrocju želi vlada omogociti prenos precejšnega deleža tako opravljenega dela v ustrezne delovnopravne okvirje.
Malo delo bo v zakonu po novem opredeljeno kot placano zacasno, obcasno delo ali trajnejše casovno omejeno delo študentov, dijakov in upokojenih oseb, v obsegu najvec 14 ur na teden, pri cemer pa neizkorišcenih ur ni mogoce prenašati v naslednji koledarski teden. Za študenta ali dijaka izjemoma sicer velja, da lahko malo delo opravlja tudi vec ur na teden, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne sme preseci dovoljenega obsega 728 ur.
Predlagatelj zakona predvideva tudi omejitev glede skupne višine dovoljenega zaslužka in minimalne urne postavke pri opravljanju malega dela. Bruto prejemek upravicenca za opravljeno uro malega dela tako ne bo smel biti nižji od 3,50 evra, bruto placilo za opravljanje malega dela pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati šest tisoc evrov.
Upravicenec lahko malo delo opravlja pri vec delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseci zakonsko predpisane omejitve glede števila ur in višine placila iz naslova malega dela.
Kar zadeva obremenitev dohodka iz naslova malega dela, želi vlada višino koncesijske dajatve ohraniti nespremenjeno (14 odstotkov), nacrtujejo pa korenite spremembe v sistemu delitve sredstev, pridobljenih iz dajatve iz tovrstnega dela. Z dajatvijo iz malega dela želi vlada menda povecati sredstva, namenjena za štipendije, in ohraniti višino sredstev za gradnjo študentskih domov.
Korenita sprememba se pricakuje tudi na podrocju placevanja socialnih prispevkov. Oseba, ki opravlja malo delo, se namrec po novem obvezno vkljuci v socialno zavarovanje v Sloveniji. Osnova za placilo prispevkov je placilo za opravljeno malo delo. Iz malega dela se placujejo naslednji prispevki:
- za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 odstotka,
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 9,01 odstotka in
- zdravstveno zavarovanje v višini 5,96 odstotka.
Navedene prispevke se placuje od placila za opravljeno malo delo, ne glede na to, ali malo delo opravi študent, dijak, upokojenec ali brezposelna oziroma druga neaktivna oseba.
Predlog zakona o malem delu v 25. clenu predvideva, da bo edina pravica, ki izhaja iz prispevka za pokojninsko zavarovanje po tem zakonu ta, da se opravljene ure malega dela štejejo v posameznikovo , in sicer tako, da se preracunajo v delovne dni s polnim delovnim casom, pri cemer pa se placilo za opravljeno malo delo ne všteva v izracun pokojninske osnove.
Skupna obremenitev malega dela bo tako 29,5 odstotka, pri cemer pa še vedno ni v celoti znano, kaj bo z davcno obremenitvijo omenjenega dohodka. Zakon o dohodnini namrec z dohodnino obdavcuje vse dohodke, ki niso iz obdavcitve po tem zakonu izrecno izvzeti. Po zdaj veljavni ureditvi bo posameznik, ki bo od svojih dohodkov placal tudi dohodnino (dohodki bodo presegli višino olajšav, ki se mu bodo priznale), obdavcen še višje (dohodki, ki bodo presegli neobdavcen znesek olajšav, bodo obdavceni po dohodninski lestvici).
Za vas kot študentko natakarico bo torej sprememba zakonodaje pomenila vecje spremembe, saj delo natakarice prek napotnice v dosedanjem obsegu ne bo vec mogoce oziroma bo mogoce v maksimalnem obsegu 728 ur v letu. Ce pa boste hoteli delo opravljati tudi prek omejenega casa, se boste najverjetneje prisiljeni zaposliti.
V tabeli smo dodali še preprost izracun obremenitve letnega dohodka študenta, pri cemer smo pri izracunu upoštevali dejstvo, da lahko študent poleg študentske olajšave uveljavlja tudi splošno olajšavo in zanj iz naslova dohodnine obveznost ne nastane.
Ce ste pri iskanju drugih možnosti pomislili na delo prek napotnice koga drugega, pa vas opozarjamo, da se takšno delo šteje za prekršek, za katerega je zagrožena kazen od pet tisoc do 15 tisoc evrov za delodajalce in 500 evrov za študenta. Možna pa je tudi prepoved opravljanja dela do leta dni za študenta in dve leti za podjetja.
Zaslužek študentke natakarice zdaj in po spremembi zakona
Predpostavka: študentka na leto zasluži 5.200 EUR
2010 Od 1.6.2011
Strošek delodajalca 6.046,51 6.046,51
Koncesijska dajatev (14 %) 846,51 846,51
Bruto dohodek študenta 5.200 5.200
Prispevki za socialno varnost (15,5 %) 0 806
Akontacija dohodnine 0 0
Vir: Finance |
| |
 |
|
 |
|
|